Prijatelj se je odločil, da bo začel prodajati svojo stanovanje, saj ga je podedoval od svojih staršev, a vseeno bi se rad preselil drugam in kupil svojo parcelo nekje drugje. A ker sem mu verjela, da tale del res ni enostaven, sem mu probala čim bolj pomagati in mu stati ob strani.
Veliko me je spraševal za nasvete, tako da sem pri nekaterih postopkih, ki se je zadevala kot prodaja nepremičnine bila tudi zraven in mu pomagala. Tako sva mogla naprej določiti ceno nepremičnine, in pregledali oglase, ki se navezujejo na prodajo nepremičnine da smo nekako približno videli sploh kakšne so okvirne cene, na koncu pa je vseeno naročil uradno cenitev in plačal cenilca, zaradi morebitnih davčnih in bančnih namenov, saj še ni vedel kaj bi si kupil v naprej. Tako je bil naslednji korak priprava celotne dokumentacije, ki pa je bilo en kup skakanja. Tako je bil lastniški list zelo pomemben, ki pa ga je seveda kar dolgo iskal. Nato pa je našel še energetsko izkaznico in pa kataster in gradbeno in uporabno dovoljenje. Prav tako je moral zbrati na kup tudi vse priključke in etažne lastnine, saj je bila dvostanovanjska hiša. Kljub temu, da je sam objavil oglas kot prodaja nepremičnine, je še vseeno se obrnil tudi na nepremičninskega agenta, da bi morda lahko zadevo pospešil, prav tako pa je bilo lažje dokumentacijo prepustiti njemu. Seveda sem mu pomagala pri fotografiranju in se potrudila, narediti čim lepše fotografije hiše in prostora, saj na koncu je to še vedno prvi stik s kupcem. Zato pa je bilo potrebno, kar cel projekt, saj je bilo potrebno prostore pospraviti in odstraniti vsaj nekatere osebne predmete, da je ta prostor lahko izgledal čimbolj nevtralen in zato tudi bolj privlačen. Pri prodaji pa je bilo prav tako potrebno urediti še predpogodbo, se dogovorita za aro. Nato pa postaviti kupoprodajno pogodbo pri notarju z overitvijo.
Ob končnem kupcu pa se uredi še plačilo in prenos lastništva kar pa ponovno zahteva cel kup papirologije. Prodaja nepremičnine le ni bila tako preprosta.
