Nekje človek mora začeti, če vidi, da pada, kajti drugače bo samo padel na tla in stagniral. Tudi mene je doletelo, pa me je osebnostna rast rešila, ker drugače, enostavno ne vem kje bi bil danes. Vse skupaj mi je šlo navzdol, zdelo se mi je, da vsi drugi opravljajo z mojim življenjem, jaz pa samo poslušam navodila, ki me niso peljala na dobro pot.
Počutil sem se grozno, dokler nisem v roke prijel knjige osebnostna rast, od takrat naprej pa so se moje poti počasi začele spreminjati. Začel sem si postavljati svoje cilje in pot po kateri sem si želel v naslednjem letu hoditi. Nisem si zadal ciljev za veliko let naprej, začel sem z malimi cilji, kajti vedel sem, da še nisem tako močen, da bi lahko speljal cilje za par let. Tako se je osebnostna rast pri meni začela z majhnimi koraki, ker velikih enostavno nisem zmogel.
Prav spominjam se, kako dobro sem se po dolgem času počutil, ko sem naredil prvi korak in ko sem izpolnil prve načrte. Počutil sem se spet živega, pomembnega, vrednega zaupanja in moj pogled se je spremenil, kajti spet sem ponosno stopil pred ljudi. Šele, ko je osebnostna rast pri meni spremenila življenje, sem se zavedal, kako sem prej padal in živel v megli.
To so žalostne zgodbe in ne pohodite šibkih ljudi, kajti ne veste, kakšno življenje imajo in kako se borijo z svojo osebnostjo. To so težki trenutki in osebnostna rast je naj pomembnejša, da se spet postavimo na svoje noge. Ljudje ne bi smeli toliko poslušati drugih, se toliko obremenjevati z tujimi uspehi, morali bi poskrbeti, da bi sami rasli in poslušali sebe, kaj si želijo, kaj hočejo. Takrat človek postane karizmatičen , poseben in uspešen, osebnostna rast je ključnega pomena in vsi bi se morali več ozirati vase, kot pa v druge.